Praznik je, Velikonočni ponedeljek, vsi trije smo prosti in brez ideje, kam se odpraviti na krajši izlet, se majčkeno sprehodit in preživeti čas v naravi in svežem zraku.
Potem pa kar naenkrat ideja - obisk Žičke kartuzije.
Dolini sv. Janeza Krstnika so, pred več kot 800 leti, kartuzijani vtisnili neizbrisen pečat. V tej popolnoma odmaknjeni in tesni dolini, si je štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na francoskem.
Okoli l. 1160 so pričeli z gradnjo prvih poslopij. Samostanska naselbina je bila sprva urejena po vzoru francoskih kartuzij, tako da sta obstajala dva samostana. V zgornjem samostanu (Žički kartuziji), z velikok cerkvijo vs. Janeza Krstnika, so bivali menihi z zelo strogim redovnim življenjem. Bratje - laiki pa so živeli in delali v spodnjem samostanu (Špitaliču), kjer so postavili manjšo cerkev. Ukvarjali so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so služila preživetju redovne skupnosti. Poseben status pa je dajalo kartuzijanom naravno zdravilstvo in lekarništvo.
Žička kartuzija je v svojem šestoletnem obstoju doživela veliko vzponov in padcev. Vse skozi pa je bila pomembna duhovna, kulturna in gospodarska postojanka.
Leta 1782 pa je cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije, s čimer je zamrlo redovno življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar