ponedeljek, 24. september 2012

Vikend v Budimpešti (22. - 23. september 2012)

Bolj za hec kot zares smo se z Matejo in Tomažom pogovarjali, da bi šli na krajši oddih v eno izmed prestolnic. 

Glede na trenutno aktualne "fake" NIKE in ADIDAS trenerke, ki so trenutno "IN", je padla odločitev, da gremo v Budimpešto. Prodajalka, ki te trenirke prodaja, jih namreč nakupuje v Budimpešti. Torej hec, da gremo v Budimpešto v lov na trenerke.

No, iz hec pogovorov je šlo zares. 
Padla je odločitev.

Tako smo se v soboto zgodaj zjutraj, nekaj  minut čez tretjo uro zjutraj, z najinim avtomobilom odpravili proti Budimpešti.

Tomaž je mesto temeljito pregledal in nam pripravil temeljit načrt ogledov.

Tako smo se sprehajali po mestu in si ogledali:
  1. Citadella 
  2. Centralna tržnica Vásárcsarnok
  3. Váci utca 
  4. Grajska palača
  5. Predsednikova rezidenca
  6. Matijeva cerkev (Mátyás templom)
  7. Ribiška utrdba (Halászbástya)
  8. Parlament
  9. Bazilika Svetega Štefana
  10. Andrassy utca
  11. Opera
  12. Trg junakov (Hősök ter) 
  13. Sedmograški grad (Vajdahunyadvár) 
  14.  Termalno kopališče Széchenyi
  15. Margaretin otok
  16. Promenada Szabadság tér
  17. Park kipov Szoborpark
Prevozili oz. prehodili smo naslednje mostove:
  1. Széchenyjev verižni most (Szécheny lánchíd) 
  2. Elizabetin most (Erzsébet híd) 
  3. Margaretin most ('Margit híd)
  4. Árpádov most



razgled nad Budimpešto iz razgledne točke Citadella



Budimpešta je glavno mesto Madžarske. Z uradno približno 1,7 milijona prebivalcev, neuradno pa z okoli 2,5 milijona prebivalcev je po številu prebivalcev šesto največje mesto v Evropski uniji.

Budimpešta se razteza ob obeh bregovih Donave, ki teče od severa proti jugu. Razdeljena je na 23 okrožij, vsako okrožje je občina. Na desnem bregu se nahaja nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega Stari Budim (Óbuda). Pešta se nahaja ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov. Severno od mestnega središča sta Margit - sziget (Margaretin otok, poimenovan po hčeri Béle IV., ki je živela v otoškem dominikanskem samostanu iz leta 1251), danes priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai - sziget (Starobudimski otok), na otoku Csepel sziget južno od mestnega središča je danes rečno tovorno pristanišče.

Budim:
  • Grajski hrib (Várhegy), kjer se nahajajo glavne mestne znamenitosti in je bil leta 1987 vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine:

o    Budimski grad 

o    Matijeva cerkev (Mátyás templom), 

o    Ribiška trdnjava (Halászbástya) 

o    spomenik prvega madžarskega kralja svetega Štefana I. (István I.), 

  •  Citadela (citadella) stoji na Gellértovem hribu (Gellérthegy)



Pešta:
  • Parlament (Országház), 
  • Cerkev sv. Štefana (Szent István templom),
  • Državna opera (Állami Operaház),
  • Trg junakov (Hősök tere),  
  •  Mestni park (Városliget) za Trgom junakov 


Pa lepo po vrsti...

Od doma smo štartali malo čez 3 uro zjutraj.

Med potjo smo se ustavili, da smo popili kavo, šli na wc,...
V Budimpešto smo prispeli že malo čez 7. uro zjutraj.

Prva postojanka je bila ogled Citadelle, na Gelertovem hribu.


Citadella
 

Gellertov hrib je najvišja točka Budimpešte, kjer naj bi se po legendah sestajale vse madžarske čarovnice. 

Nekoč je bilo morda res tako, danes pa vrh Gellertovega hriba oblegajo turisti. 

S citadele se odpira najlepši panoramski pogled na mesto. 


razgled iz Citadelle - kjer je najlepši panoramski razgled na reko Donavo in nad mestom

pogled na Parlament
prvi je Verižni most - najlepši most v Budimpešti, drugi pa Margaretin most

Velikanski kip ženske pred citadelo naj bi po prvotnih načrtih v rokah držal letalski propeler, saj je bil zasnovan kot spomenik sinu admirala Horthyja, ki je umrl v letalski nesreči. A ker spomenika vse do leta 1947 niso uspeli postaviti, so morali načrte spremeniti. Admiral Horty je namreč do takrat pristal na smetišču zgodovine. Letalski propeler so nadomestili s palmovim listom, okoli podstavka dodali ruske vojake, spomenik pa poimenovali "Spomenik osvoboditve", s čimer so mislili na rusko osvoboditev Budimpešte izpod nacistov. 

 Spomenik na Gellertovem hribu je eden izmed redkih spomenikov iz časa socializma, ki še stojijo na svojem prvotnem mestu. Ostale ikone prejšnjega režima so pospravili v Park kipov, spomenik osvoboditve pa spet samo malo prilagodili: imen ruskih vojakov na podstavku se ne vidi več. 

Spomenik osvoboditve
tako je zgledala Budimpešta leta 1850

Gellertov hrib je znan tudi po umoru škofa Gellerta, ki je kralju Štefanu pomagal pri spreobračanju njegovih ljudi v krščanstvo. S tem je razjezil poganske poglavarje, ki so ga s koli pretepli do smrti in ga s hriba pahnili v Donavo. Legenda pravi, da je dež dolgih sedem let spiral Gellertovo kri s skal. Gellert v kamniti podobi zdaj stoji ob vznožju Gellertovega hriba in preko Elizabetinega mostu s križem v roki zre v Pešto. Skale pod spomenikom simbolično spira umeten slap. 

Tretja znamenitost Gellertovega hriba je v cerkev preurejena jama blizu hotela Gellért. V zgodnjem srednjem veku je v njej živel puščavnik Ivan in zdravilno vodo iz bližnjega termalnega izvira uporabljal za zdravljenje bolnikov. Sredi 20. let prejšnjega stoletja je pavlinski red v jami po vzoru Lurda postavil kapelico, ki so jo v 50. letih zasegli komunisti, pavlinski red razpustili, kapelico pa zazidali. Leta 1989 so kapelico vrnili cerkvi in je zdaj ponovno odprta za obiskovalce. Del komunističnega zidu je viden še danes.

 
Po ogledu Citadelle, smo se z avtomobilom "spustili" v mesto, poiskali hotel, v katerem smo imeli rezervirani 2 dobi (Vivaldi appartments), odložili prtljago, parkirali avto v garaži ter se peš odpravili novim dogodivščinam naproti. 

Odpravili smo se proti Centralni tržnici Vásárcsarnok.

Centralna tržnica Vásárcsarnok
 
Na južnem koncu razvpite nakupovalne ulice Váci stoji centralna tržnica (Vásárcsarnok). 

Zgradbo s pisano streho so zgradili po načrtih Szamuja Pecza, čeprav je na natečaju za tržnico zmagala skupina francoskih arhitektov. 

Tržnico so odprli leta 1867 in v začetku je bil pod njo sistem kanalov, ki so jih uporabljali za dovažanje sadja in zelenjave. 

Danes so v pritličju tržnice v glavnem stojnice s sadjem, zelenjavo, mesninami in kruhom ter pecivom, v kleti boste našli supermarket, ribarnico in nekaj trgovin z eksotično hrano, v prvem nadstropju pa prevladujejo stojnice s spominki in okrepčevalnice, v katerih vam na papirnatih krožnikih postrežejo z madžarskimi klobasami z gorčico in kruhom ter podobnimi mastnimi jedmi, poleg katerih se prileže hladno pivo ali pa šilce pálinke (madžarskega žganja). 

Naslednja zanimivost je vsekakor:

Váci utca


Váci utca je preprosto rečeno srce in duša Budimpešte.

Je najslavnejša nakupovalna ulica v Budimpešti. Ob njej je nanizana kopica trgovin, v katerih prodajajo oblačila in obutev priznanih svetovnih blagovnih znamk po višjih cenah, kot v ostalih evropskih prestolnicah. Ne manjka tudi trgovin s spominki in nekaj pregrešno dragih restavracij s podpovprečno hrano. 

Ulico Váci si oglejte kot turistično znamenitost, vendar ne pričakujte, da boste v trgovinah ob njej nakupovali po ugodnih cenah. 

Váci utca
na koncu Váci utce naletimo še na Hard Rock Cafe

Na koncu ulice naletimo še na Hard Rock Cafe Budapest. 
Tokrat sem ga prvič videla v živo. Sicer samo zunaj, vrt kafiča,... Pa kljub vsemu, zanimivo za pogledat :))
Verižni most

Lahko rečem, da je glavni most, verjetno najbolj obiskan ter tudi najlepši most v Budimpšeti.

Je tudi najstarejši, uradno odprt leta 1849. 

Pred verižnim mostom v Pešti je Rooseveltov trg (Roosevelt tér), na katerem stoji kip grofa Istvána Széchenya, ki je leta 1820 naročil gradnjo verižnega mostu. Na severni strani trga je Madžarska akademija znanosti, ki jo je leta 1825 ravno tako ustanovil grof Széchenyi. Za kipom Széchenya je z lesenimi palicami podprta akacija, ki uživa sloves najstarejšega drevesa v Budimpešti. Za akacijo na vzhodni strani trga pa je ena izmed najlepših zgradb v Budimpešti: razkošen Four Seasons Hotel. 

In ja, seveda smo se tudi mi sprehodili po njem :))

pogled iz Grajske palače na Verižni most
Ko smo se iz Pešte sprehodili preko verižnega mostu, smo prispeli na Clark Ádám tér - krožno križišče med verižnim mostom in tunelom pod grajskim hribom. Na levi strani tunela je majhen park, v katerem je v obliki številke 0 stiliziran kamen, od katerega merijo vse razdalje na Madžarskem. 

Od tod se lahko na grad odpravite peš ali z vzpenjačo (sikló). Slednja je začela obratovati leta 1870 in še vedno vozi vsak dan od 7.30 do 22.00 ure, razen na prvi, tretji in peti (če obstaja) ponedeljek vsakega meseca, ko je zaprta zaradi vzdrževanja. 

Ampak na dan, ko smo si Grajsko palačo želeli ogledati tudi mi, je bila vzpenjača v okvari, zato smo se do Grajske palače odpravili peš. 

V grajski palači, če bi si jo res želeli podrobno ogledati, bi lahko preživeli vsaj en dan. 

pogled iz Pešte na Grajsko palačo



Najpomembnejši deli palače so naslednji:
  • Turul: ogromen, iz brona vlit mitološki ptič starodavnih Madžarov, ki varuje vhod v grajsko palačo. Njegova razprta krila boste opazili že iz Pešte. 
  • Madžarska narodna galerija (Magyar Nemzeti Galéria). V njej je bogata zbirka madžarskih umetniških del, ustvarjenih od srednjega veka do 20. stoletja. 
  • Matijev vodnjak je leta 1904 postavil Alajos Stróbl, katerega kiparska dela so raztresena po vsej Budimpešti. Vodnjak upodablja legendarni dogodek iz življenja kralja Matije Korvina (Mátjás Corvinus). Nekega dne je na lovu uzrl prelepo mlado dekle, Szép Ilonko. Slednja se je v Korvina zaljubila na prvi pogled, a ko je izvedela, da je kralj, je ob spoznanju neuresničljive ljubezni umrla od žalosti. Matija stoji na vrhu vodnjaka, Ilonka na desni strani. 
  • Széchenyeva knjižnica je madžarska nacionalna knjižnica, v kateri so shranjeni izvodi vseh na Madžarskem izdanih publikacij. Knjižnica je v Yblovem krilu grajske palače, ki je bilo zgrajeno po načrtih Miklósa Ybla. Slednji je med drugim projektiral tudi opero. Yblovo krilo ni obrnjeno proti reki, tako da v bitkah z rdečo armado leta 1945 ni bilo hudo poškodovano in zato daje najboljši vtis o tem, kakšna je bila palača v času Franca Jožefa. 
  • Muzej zgodovine: v muzeju so shranjeni redki artefakti, ki so se uspeli ohraniti do danes v vseh vojnah in bitkah, katerih tarča je bila grajska palača. Ob ogledu muzeja lahko z veliko mero domišljije le domnevate, kako bogata in razkošna je bila nekoč palača. 
  • Otomanski nagrobniki: na južnem robu grajske palače je majhen park s tradicionalnimi otomanskimi nagrobniki - edinimi ostanki nekdanjega turškega pokopališča. 
  • Sándor palota: palača, ki jo boste spoznali po barikadah, uniformiranih stražarjih in limuzinah, je bila zgrajena leta 1806, danes pa so v njej prostori madžarskega predsednika. Leta 1941 je v njej po tem, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, storil samomor tedanji madžarski ministrski predsednik Pál Teleki. Obe državi sta bili madžarski zaveznici in Teleki je upal, da mu bo uspelo pomiriti sprte strani, a pri tem očitno ni bil najbolj uspešen. 
  • Nekdanje ministrstvo za obrambo: edina zgradba, ki je po bitkah med rdečo armado in nacisti leta 1945 niso obnovili. Prerešetana zgradba daje nazorno sliko o tem, v kakšnem stanju je bila leta 1945 večina grajske palače. 

Žal si veliko od zgoraj naštetega nismo uspeli ogledati, saj smo bili časovno precej omejeni. Mogoče se pa še kdaj vrnemo in si ogledamo Grajsko palačo podrobneje.

Naslednja točka pa je Sándor palota - plačala, v kateri so prostori madžarskega predsednika.
Sándor palota 

Sándor palota - palača, pred katero so postavljeni uniformirani stražarji.

Zgrajena je bila leta 1806, danes pa so v njej prostori madžarskega predsednika. 

Leta 1941 je v njej po tem, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, storil samomor tedanji madžarski ministrski predsednik Pál Teleki. Obe državi sta bili madžarski zaveznici in Teleki je upal, da mu bo uspelo pomiriti sprte strani, a pri tem očitno ni bil najbolj uspešen. 


V neposredni bližini Grajske palače in Predsednikove palače, se nahaja 

Matijeva cerkev


Matijevo cerkev je leta 1255 postavil kralj Béla IV, nato pa je bila večkrat prezidana. Turki so jo leta 1541 spremenili v mošejo, poimenovali po Sulejmanu Veličastnemu in v njej izvedli slavje ob zavzetju Budima. Po izgonu Turkov je cerkev pripadla jezuitom, v njej pa so bili kronani številni vladarji, med drugim ob ustanovitvi Avstro-ogrske monarhije tudi cesar Franc Jožef. Kljub temu, da je bila v poznem 19. stoletju cerkev popolnoma prezidana v neogotskem slogu, v njej še vedno vlada eksotično, vzhodnjaško vzdušje.

Mene je impresionirala. Poglejte si sami:



Poleg Matijeve cerkve, na mestu budimskega obzidja, ki so ga nekoč zares varovali ribiči, stoji:

Ribiška utrdba

Ribiška utrdba je bila zgrajena leta 1902 po načrtih Frigyesa Schuleka. 

proti plačilu se lahko fotografirate z orlom na roki

Vzhodnjaški stolpiči utrdbe prej kot na Madžarsko spadajo v Kambodžo. 

"Kičasta, vendar lepa," je v 30. letih prejšnjega stoletja utrdbo opisal pisatelj Antal Szerb. K njegovemu komentarju lahko dodamo le, da se z utrdbe odpira eden izmed najlepših panoramskih pogledov na Donavo, parlament in Pešto. 

Od zgodnje pomladi do pozne jeseni je ribiška utrdba ena izmed najbolj obleganih budimpeštanskih znamenitosti. 

Za sprehod po obzidju pobirajo vstopnino, zaradi česar se na njem ne drenja nič manj s fotoaparati in video kamerami oboroženih obiskovalcev. 

A če ribiško utrdbo obiščete pozimi, vam za vzpon na obzidje ni treba plačati, pa še čisto sami lahko uživate v nepozabnem pogledu na Pešto. Zimske temperature res niso najprijetnejše za potepanje po Budimpešti, posebej takrat, ko po Donavi privrši ledenomrzel veter, a boste po drugi strani nagrajeni z občutkom, da imate znamenitosti samo zase. 



 



V poletnih mesecih imate kljub vsemu še eno možnost v miru uživati v romantičnem razgledu in to kar iz svoje hotelske sobe. Poleg ribiške utrdbe stoji hotel Hilton, v katerem lahko rezervirate sobo s kraljevskim razgledom.
Naslednja točka je meni osebno najlepši del Budimpešte oz. najlepša stavba, katero sem res lahko občudovala iz različnih zornih kotov. Gre za:

Parlament


 Parlament trenutno obnavljajo, pa smo si ga kljub vsemu uspeli ogledati - z zunanje strani. Če bi želeli vanj tudi vstopiti, bi verjetno lahko čakali pol dneva,... Takšna kolona turistov je bila pred to res fascinantno zgradbo.

Pa se prepričajte še sami:

Parlament


Kolosalna neogotska zgradba madžarskega parlamenta je ena izmed glavnih budimpeštanskih znamenitosti. 

Po načrtih arhitekta Imreja Steindla so jo gradili dolgih dvajset let (1884 do 1904). Glede na to, da je bila ob dokončanju že pošteno iz mode, so jo nekateri kritiki primerjali s turškim kopališčem in poročno torto. V resnici še najbolj spominja na Westminstrsko palačo – le Big Ben so pozabili sezidati. 

Madžarski parlament je tretji največji v Evropi (največji je Reichstag, drugi največji Westminster). 

V 268 metrov dolgi in 123 metrov široki zgradbi je 10 notranjih dvorišč, 29 stopnišč, 691 sob, 242 kipov in 386 silno pametnih poslancev. 

Parlament je, tako kot bazilika, visok 96 metrov. Številka je simbolično povezana z letom 1896, tisočletnico madžarske zasedbe Panonske nižine. 

Zanimivost: Trenutno v Budimpešti obstaja zakon, v skladu s katerim nobena zgradba v mestu ne sme biti višja od 96 metrov. V prihodnosti se obetajo spremembe, saj se pojavljajo govorice, da banka Raiffeisen v Budimpešti želi zgraditi prvi nebotičnik. 

V parlamentu med drugim hranijo krono svetega Štefana, ki ni le prvovrstno umetniško delo, pač pa za Madžare tudi simbol moči in avtoritete. 

Zanimivo se mi zdi še to, da lahko državljani Evropske unije parlament obiščejo brezplačno, ostali morajo plačati vstopnino. Vodene obiske v raznih jezikih organizirajo vsak dan, razen takrat, ko v parlamentu potekajo protokolarni dogodki.

trenutno ga obnavljajo
Matijeva cerkev oz. Mátyás templom 


 Naslednja postojanka je bil ogled Matijeve cerkve, katero je leta 1255 postavil kralj Béla IV, nato pa je bila večkrat prezidana. Turki so jo leta 1541 spremenili v mošejo, poimenovali po Sulejmanu Veličastnemu in v njej izvedli slavje ob zavzetju Budima. Po izgonu Turkov je cerkev pripadla jezuitom, v njej pa so bili kronani številni vladarji, med drugim ob ustanovitvi Avstro-ogrske monarhije tudi cesar Franc Jožef. Kljub temu, da je bila v poznem 19. stoletju cerkev popolnoma prezidana v neogotskem slogu, v njej še vedno vlada eksotično, vzhodnjaško vzdušje. 

Mene je naravnost očarala.



V neposredni bližini Matijeve cerkve se nahaja Starbucks, kjer smo si vzeli malo pavzee ter si privoščili odlično kavico! 



Pot nas je naprej vodila do 

Andrassy utca


To je najlepša ulica v Budimpešti. Je široka, znana kot Budim­pešt­anske elizejske poljane. 

Sprehod po 2,5 kilometra dolgem bulevarju bo odkril res­nič­no arhitekturno bogastvo te ulice, zgrajene po letu 1872. 

Prvi del vodi do trga Octogon, drugi pa do trga herojev, kjer o veličini madžarske zgodovine priča Milenijski spomenik, posvečen tisočletju madžarske države. 

Na dan, ko smo se po tej ulici sprehajali tudi mi, je bila cesta zaprta za ter se je na veliko dogajalo - razne delavnice (ustvarjalne, plesne, umetniške,....).







Na najsijajnejši budimpeštanski aveniji Andrássy útca razkošnih zgradb res ne manjka, a najslavnejša je zagotovo

Opera 


Opera je največji dosežek madžarskega arhitekta Miklósa Ybla. Po njegovih načrtih so jo gradili od leta 1875 do 1884. Zunanjost morda ni ravno osupljiva, je pa zato notranjost toliko bolj impresivna. Kakovost opernih predstav resnici na ljubo niha kot gladina Donave, a si je kakšno vendarle vredno ogledati. Cene vstopnic niso zasoljene in če vas dogajanje na odru ne prepriča, lahko iz svoje lože v miru občudujete arhitekturo ene izmed najlepših opernih dvoran na svetu. Vstopnice si priskrbite vsaj nekaj dni pred predstavo, saj je obisk opere (ali gledališča ali koncerta) za Madžare izredno priljubljen družabni dogodek. 


res veličastna Opera
Na koncu Andrássy útce se nahaja Trg junakov. Vsekakor vreden ogleda. 


Trg junakov oz. Hősök tere 


Trg junakov je bil zgrajen leta 1896, ravno pravi čas za proslavo ob 1000. obletnici madžarske zasedbe Panonske nižine. Zgodovinske knjige sicer pravijo, da je znameniti Árpád s svojimi možmi in konji v Panonsko nižino prigalopiral kakšno leto ali dve pred 896, vendar zgradbe, avenije in spomeniki za milenijsko obletnico niso bili pravočasno dokončani, tako da so Madžari potihoma prilagodili uradno zgodovino. 

Sredi trga monumentalnih razsežnosti stoji jonski steber s kipom nadangela Gabrijela, ki v rokah drži krono sv. Štefana. Slednja se nahaja v parlamentu in si jo je možno tudi ogledati.

Ob vznožju Gabrijelovega stebra je upodobljen Árpád in madžarski plemenski poglavarji, ki so skupaj z njim prispeli v Panonsko nižino. 

V polkrožnih kolonadah pa so kipi pomembnih madžarskih kraljev in junakov. 

Ob boku Trga junakov stojita dve helenistični zgradbi. Na zahodni strani je Muzej umetnosti, na vzhodni pa Palača umetnosti, v kateri pogosto prirejajo razstave moderne umetnosti. 



Muzej umetnosti
Palača umetnosti
Za Trgom junakov je mestni park (Városliget), med prebivalci Budimpešte priljubljena zelena oaza za nedeljske sprehode. 

Na robu parka stoji prekrasen:

Sedmograški grad (Vajdahunyadvár)


Najprej so ga postavili zgolj kot montažno kuliso za milenijska praznovanja leta 1896, nato pa je postal tako priljubljen, da so se odločiti na istem mestu zgraditi pravi grad. 

Arhitekt Ignác Alpár je dobil nalogo, da mora vanj vključiti vse arhitekturne sloge z Madžarske in ozemelj, ki so bila nekoč pod njeno oblastjo.

Južni del pravljičnega dvorca je tako kopija romunskega gradu Hunedoara. 

V sedmograškem gradu je kmetijski muzej z bogato zbirko mastodontskih parnih kmetijskih strojev in stalinističnih posterjev s podobami mišičastih kmetov. 



Prvi dan smo videli res ogromno znamenitosti, lepih stavb in prehodili precej kilometrov. 

Drugi dan smo se odpravili do Margaretinega otoka. 



Margaretin otok

Z Budimom in Pešto povezan z Margaretinim mostom na jugu in Arpadovim mostom na severu, od daleč daje vtis oaze miru sredi Donave. Samo od daleč. Spomladi, poleti in jeseni ga namreč (posebej ob vikendih) preplavijo množice meščanov, ki posedajo v parkih, tečejo, kolesarijo, plavajo v bazenih ali se na pol goli na bregu Donave nastavljajo sončnim žarkom. 

Margaretin otok je podnevi vredno obiskati, ker ponuja drugačen pogled na parlament, verižni most in bleščeče vile ob obali Donave, sprostitve in zabave željni popotniki pa ga v toplih mesecih vsekakor obiščite zvečer. 





Še fotografije 

Promenade Szabadság tér, 

po kateri smo se sprehodili, medtem, ko smo se vračali proti našima sobama ter avtomobilu. 





To je bila naša predzadnja postojanka. 

Nato smo se odpravili nazaj do apartmaja ter se z avtomobilom zapeljali še do Parka kipov Szoborpark.

Park kipov je ena izmed najbolj agresivno oglaševanih budimpeštanskih znamenitosti. Ustanovila sta ga dva podjetna Madžara po tem, ko so po letu 1989 budimpeštanske oblasti z mestnih ulic in trgov začele neizprosno odstranjevati vso diskreditirano komunistično ikonografijo. P

ark po pravici povedano ni tako veličasten, kot bi pričakovali na podlagi oglaševanja. Vendar pa je zaradi kipov Lenina, Stalina, Marxa in Engelsa, delavskih junakov in madžarskih komunističnih voditeljev v soc-realističnem stilu, zanimiv in ga je vredno obiskati.

V muzejski trgovini je možno kupiti tudi kakšen ekscentričen spominek, na primer CD s proletarskimi pesmimi ali pločevinko "zadnjega vzdiha komunizma".

No, mi smo si ga ogledali, nato pa se res polni vtisov, odpravili nazaj proti Sloveniji.
Pa je prišel čas za slovo od fenomentalne in nepozabne Budimpešte. 
Lahko rečem, da smo resnično uživali v čarih Budimpešte. 

Za konec zelo prijetnega vikenda, je sledil še postanek v Siofoku, najbolj znanem letoviškem mestu ob Blatnem jezeru, kjer smo se na hitro sprehodili ter si privoščili še kosilo. 

Nato smo se počasi odpravili proti domu. Saj veste. Povsod je lepo, a doma je najlepše :))


Zadnje na blogu

Pokrajina Wilder Kaiser (priljubljena nadaljevanka Gorski zdravnik)

Do našega cilja (švicarsko mesto Appenzell) vodi več poti,... Izbrali smo tisto, ki nas bo vodila mimo avstrijske pokrajine Wilder Kaiser, k...