Mozirski gaj

Na hitro smo se odločili in se popoldne odpravili v Mozirski gaj, kjer ravno v tem času poteka razstava tulipanov. Zunaj je bil sončen, topel dan, park pa poln sprehajalcev.

Sama sem bila nad samim parkom in razstavo cvetja navdušena, park je zelo lepo urejen s prodnatimi potkami, obkrožajo pa ga nasadi cvetočih rož, prelepih tulipanov in drugih reči.

Med drugimi smo si imeli možnost ogledati:

krasni tulipani

kozolc

poročni pavilijon

razgledni stolp

mlin

čebelnjak

Žička kartuzija

Praznik je, Velikonočni ponedeljek, vsi trije smo prosti in brez ideje, kam se odpraviti na krajši izlet, se majčkeno sprehodit in preživeti čas v naravi in svežem zraku.
Potem pa kar naenkrat ideja - obisk Žičke kartuzije.

Dolini sv. Janeza Krstnika so, pred več kot 800 leti, kartuzijani vtisnili neizbrisen pečat. V tej popolnoma odmaknjeni in tesni dolini, si je štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na francoskem.

Okoli l. 1160 so pričeli z gradnjo prvih poslopij. Samostanska naselbina je bila sprva urejena po vzoru francoskih kartuzij, tako da sta obstajala dva samostana. V zgornjem samostanu (Žički kartuziji), z velikok cerkvijo vs. Janeza Krstnika, so bivali menihi z zelo strogim redovnim življenjem. Bratje - laiki pa so živeli in delali v spodnjem samostanu (Špitaliču), kjer so postavili manjšo cerkev. Ukvarjali so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so služila preživetju redovne skupnosti. Poseben status pa je dajalo kartuzijanom naravno zdravilstvo in lekarništvo.

Žička kartuzija je v svojem šestoletnem obstoju doživela veliko vzponov in padcev. Vse skozi pa je bila pomembna duhovna, kulturna in gospodarska postojanka.
Leta 1782 pa je cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije, s čimer je zamrlo redovno življenje.